joomla templates Motnik

Motnik - Strmec - Mala Raven - Lipovec

Višinska razlika: 397 m
Motnik 451m, MaLa Raven 670 m. Lipovec 848 m
Čas hoje: 2h 30 min do Lipovca, 5 ur v obe smeri.

Nezahteven družinski izlet. Povzpnemo se na hrib Lipovec, večji del poti poteka skozi gozd, ta se umakne travnikom le v Mejačevem grabnu,okoli Male Ravni na Lipovcu.

Iz Motnika se po cesti odpravimo proti jugu in se vzpnemo do Strmca. Pot nadaljujemo po asfaltirani cesti navzdol v Mejačev graben. Ko prispemo do ceste v dnu doline, zavijemo desno in nadaljujemo pot po dolini do Malih Raven. Nadaljujemo skozi vas, na koncu vasi pri križu zavijemo rahlo desno navzdol po kolovozni poti, ki se najprej spušča, potem pa v gozdu začne zavijati proti levi in se priključi Motniški regionalni pešpoti, kjer zavijemo levo navkreber in nadaljujemo do gozdne ceste. Tu zavijemo desno in po hodimo po cesti do odcepa za Lipovec, kjer zopet zavijemo desno in pred nami se odpre pašnik na Lipovcu. Nadaljujemo še 300 m do koče. Vrnemo se po isti poti.

Na Lipovcu vsako leto zadnjo nedeljo v avgustu priredijo pastirski praznik z zelo zanimivo tombolo, na kateri je glavni dobitek žival s pašnika - navadno konj, včasih tudi krava. Lahko se torej zgodi, da dobitek na svojem hrbtu odnese domov dobitnika. V ogradi na pašniku zarišejo na tla mrežo z oštevilčenimi polji, potem pa čakajo, da se bo »glavna nagrada« podelala. Ponosni lastnik postane tisti, ki ima nalistku številko polja »s kupčkom«. Na ta dan vsako leto tudi zakurijo »ogenjco«, tj. oglarsko kopo.

Kuharski recept malo drugače - kuhanje oglja
Od pomladi naprej do konca avgusta oglar pripravlja drva za kopo. Približno 10 m3 drv na gosto zloži in jih obloži s praprotjo in listjem, vse skupaj pa prekrije z zemljo. Kopo zavaruje z dvema spletenima obročema iz srobota, ki jo varujeta pred morebitnimi nalivi. Sredi kope je luknja, kjer zakuri. Drva morajo ves čas tleti, ne smejo pa zagoreti. Ves čas, ko oglje tli, v odprtino na vrhu kope oglar dodaja drva. Žerjavica počasi prihaja do vrha kope, spodaj v sredini pa nastaja oglje. Po 8-9 dneh oglar kopo razdre in oglje zasuje z zemljo, da se ohladi. Iz dobrih 10 m3 drv tako nastane 800-1000 kg oglja.

Zanimivosti:

• kapelica Strmec
• Lipovec
• Pastirski praznik
• Kuhanje oglja

Tukaj so bili včasih sejmi, Motnik je bil sejemski kraj in tudi Šentgodard in Kolovrat. Nekdo s tega predela, kdo je bil to,se ne ve, ampak nekdo je gnal v Kolovrat vole prodajat pa hčerko je gnal s seboj, a ne. In sta tam vole prodala. Ko sta se vračala nazaje hčerki dal denar in je rekel: "Na, denar pa ti vzemi, bom šel jaz brez."

In res, tam čez, čez tiste Jazme gor (jaz sem to slišal od Kojnška s Trojan, to je tisti ta star Kojnšk, ki je že pokojni), sta šla. Tista hiša še stoji. In je njega rokovnjač napadel on pa je samo zavpil otroku: "Bejž,bejž!" Otrok je leteli n je seveda šel k ta prvi hiši. K ta prvi hiši je šel! Tam je bila sama ženska doma. In pove, to in to seje zgodilo. "Ja, saj je v redu, kar pojdi v kamro in dol lezi, saj se bo ata že rešil!" Ampak očeta so ubili! Punca je bila pa že velika in je bila tam v sobi tako prestrašena, da ni mogla zaspati. Čez nekaj časa pride domov gospodar in pravi: "Enega hudiča sem ubil pa ni imel s seboj nič denarja." Pa pravi ona: "Tiho bodi, saj je denar pri nas. Je punca pribežala in ima ves denar." Ko je punca pribežala, je povedala, da ima denar pa to, a ne. Seveda je zdaj to slišala in se je še bolj prestrašila. V tisti kamri, kamor jo je gospodinja dala, da bi spala, je bilo okno. A skozi to okno ni mogla ven oblečena in se je mogla skoraj do golega sleči, da je lahko ven zlezla. Ampak je zlezla ven. Ampak to je pa še slišala: "Kako se je bova znebila?" Je pa rekel gospodar: "Najboljše, da peč fejst zakuriš, pa jo bova kar v peč porinila pa bo pogorela pa bo vsega konec." Ko je to punca slišala, je zbežala. In je proti Trojanam gor bežala. Tam nekje pod Trojanami pa je srečala orožnika, se pravi žandarja, takrat tudi biriča, in sta jo videla, ko pa je tako gor priletela. Pa sta jo vprašala in je punca povedala. Menda jo je kar orožnik v svojo pelerino oblekel.

Pa so šli nazaj dol. Potrkata. Odprla pa sta onadva, a ne, mož in žena. Ker je v peči gorelo, je orožnik vprašal: "Kaj pa zdaj na noč tako peč kurite?" "Ja," pravi, "dejžo imamo, dejžo." Tako so rekli, da kruh pečejo. "Ja, ja," pravi orožnik, "vemo, dejža je zdajle z nami prišla." In sta potem orožnika oba gnala in so stvar rešili.

To se je po pripovedovanju res zgodilo.

Motnik - Strmec - Jasovnik - Brezje - Motnik

Višinska razlika: 313 m
Motnik 451 m, Jasovnik 764 m
Čas hoje: 3h 30 min

Nezahteven družinski izlet. Povzpnemo se na hrib Jasovnik nad Motnikom, prvi del poti čez Jasovnik poteka skozi gozd, v drugem delu pa hodimo po bolj odprtem travnatem svetu Zgornjega Motnika.

Iz Motnika se po cesti odpravimo proti jugu in se vzpnemo do Strmca. Pri kapelici zavijemo levo in takoj za prvo hišo zopet levo navkreber po markirani stezi, ki najprej vodi do Malega Jasovnika,odtam pase povzpnemo na Jasovnik, kjer je skrinjica z žigom. Pot nekaj časa nadaljujemo po ostrem grebenu proti vzhoda potem pa po markirani stezi zavijemo po pobočju poševno navzdol in se spustimo do naselja Jarškovo v dolini Motnišnice. Po asfaltirani cesti nadaljujemo do regionalne ceste Kamnik-Vransko, kjer prečkamo most čez Motnišnico in zavijemolevo. Ob cesti hodimo 400 metrov, potem pa zavijemo desno navzgor po cesti proti Brezovici. Tik pred vasjo se vlevo odcepi kolovozna pot, ki poteka pod daljnovodom. Po tej poti se čez travniški svet polagoma zopet spustimo do glavne ceste, ki jo dosežemo pri Motniku. Prečkamo cesto in že smo v Motniku. Nadaljujemo do Flegarja v središču Motnika.

Jasovnik je znan po gamsih, ki tam domujejo, pa tudi po avtocestnem predoru, ki je speljan pod njim. Severno in južno od Jasovnika po dolinah potekata pomembni prometni povezavi med Kranjsko in Štajersko, ki sta se v preteklosti izmenjevali kot vodilni. V rimskih časih je bila glavna pot po Črnem grabnu in čez Trojane, v srednjem veku je vodilno vlogo prevzela pot po Tuhinjski in Motniški dolini, po koncu 17. stoletja pa je zopet postala prednostna povezava čez Trojane. S prometno vlogo Motniške doline je bilo tesno povezano furmanstvo, ki je bilo nekoč v teh krajih pomembna dejavnost, dajalo pa je tudi osnovo gostinstvu, ki je bilo nekoč v Motniku zelo močno, saj je bilo v kraju med 15. in 19. stoletjem tudi po 7 gostiln. V času Ilirskih provinc so bili na območju Črnega grabna ter Tuhinjske in Motniške doline dejavni tudi rokovnjači oz. razbojniki, ki so kradli po vaseh in ropali popotnike. Po gozdovih so se skrivali, da bi se izognili vpoklicu v vojsko, sčasoma pa so se izpopolnili v razbojništvu in od tega živeli.

Zanimivosti:

• kapelica Strmec
• Jasovnik

Motnik - Bela - Slopi - Šavnice (Goli vrh) na Menini planini - planina Biba - Motnik

Višinska razlika: 976 m
Motnik 451m, Sv. Miklavž 625 m. Stopi 930 m. Goli vrh 1427 m, dom na Bibi planini 1300 m, Nadlistnik 750 m
Čas hoje: 4h 30 min do Golega vrha, 8h 30 min v obe smeri

Srednje zahteven celodneven pohod. Povzpnemo se na Slope in od tam na Goli vrh, čez Šavnice se spustimo do Bibe planine in se potem mimo Nadlistnika spustimo nazaj v dolino. Pot nas vodi po cestah, kolovozih in stezah, skozi gozdove in razgledne travnike mimo samotnih kmetij, na Menini pa se gozdovi menjavajo z višinskimi pašniki.

Iz Motnika se po Motniški turistični poti povzpnemo do vasi Bela se po kolovozni poti spustimo v dolino Bele, na cesti zavijemo desno proti cerkvi Sv. Miklavža, kije zaradi zanimivih fresk vredna ogleda. Od tod nadaljujemo po cesti do domačije Reberšak, kjer v ovinku zavijemolevo in pri vodnem koritu pri kozolcu takoj desno po stezi navkreber. Povzpnemo se na Slope, kjer zavijemo Levo in nadaljujemo po kolovozni poti navkreber skozi gozd. Ko dosežemo ovinek ceste, ki iz Češnjic v Tuhinjski dolini vodi na Menino, takoj zopet zavijemo po slabem kolovozu desno navkreber mimo vikenda in skozi gozd, po 600 metrih zavijemo nalevo polovski stezi in nadaljujemo navkreber. Kmalu se gozd umakne pašnikom, nadaljujemo do Golega vrha, kjer je skrinjica z žigom. Od tod sledimo stezi na Šavnice in se spustimo do spomenika, kjer zavijemolevo in se po markirani poti čez pašnike spustimo do planine Biba. Od tam se spustimo po cesti navzdol do ovinka, kjer se priključi pot s Slopov, vendar nadaljujemo po cesti še 500 metrov in vlevem ovinku zavijemo po stezilevo navzdol in se čez Požego in Sušo spustimo do ceste nad Novo rebrijo, jo prečkamo in nadaljujemo čez travnik po prevalu do ceste pri Jernaču. Tu zavijemolevo in se po cesti spustimo do Nadlistnika, tu pa zavijemo levo po stezi navzdolin sledimo markacijam, ki nas pripeljejo do ceste v dolini Belščice, kjer zavijemo desno. Pot nadaljujemo po Motniški turistični poti mimo Krevlovega mlina in sledimo rumenim kažipotom, ki nas usmerijo do Motnika.

Sv. Miklavž na Beli je tip gotske vaške podružnične cerkve z zvezdasto obokanim prezbiterijem s figuralnimi sklepniki na oboku in konzolami (kamniška stavbarska delavnica 15. stol.)

Menina je kraška planota med Zadrečko dolino na severu in Tuhinjsko dolino na jugu. Od Velike planine jo loči prelaz Črnivec, od Dobroveljske planote pa prelaz Lipa. Skupaj z Veliko planino, Dobroveljsko planoto in Goltmi obdaja Kamniško-Savinjske Alpe in obsega skrajni južni rob slovenskega alpskega sveta. Proti jugu prehaja v Posavsko hribovje. Večinoma je sicer porasla z gozdom, a znana je predvsem po planinskih pašnikih, na katerih se od maja do septembra pase živina pašnih skupnosti iz Nove Štifte, Gornjega grada, Tuhinja in Špitaliča. Skupaj se v poletnih mesecih na Menini pase okoli 1000 glav živine. Najvišji vrh je Vivodnik s 1508 metri, na katerem je razgledni stolp. Na planotastem delu Menine so razviti kraški pojavi - vrtače, brezna in jame. Najbolj znana je jama Jespa v severnem delu Menine, v kateri se led ohrani skozi vse leto. Zavarovana je kot naravni spomenik. Naravna zanimivost je tudi jezero Biba v kraški vrtači, največje med številnimi jezerci, ki služijo večinoma za napajanje živine.

Dom na planini Biba
Lastnik: Občina Kamnik
Tradicionalne prireditve: Konjerejski praznik v začetku julija (Konjerejsko društvo Tuhinj)
Ležišča: 20 na skupnih ležiščih
Postrežejo vam s pijačo

Dom na Menini planini (1453 m)
PD Gornji Grad
Oskrbnik Darinka Grudnik, 041/ 783 668
Telefon koče 041/ 783 668, info PD 03/ 584 32 49
Ležišča: 35 v sobah, 25 na skupnih ležiščih
Sedeži v jedilnici: 50
Odprto: 1. junij - 30. september vsak dan, 1. maj-31. maj in 1. oktober-31. oktober ob koncih tedna.
Med 1. novembrom in 30. aprilom čez vikend, ob praznikih in med zimskimi počitnicami.

Posebnosti: ciganski golaž, meninska rezina

Zanimivosti ob poti:

• Vhod v opuščeni rudnik med Motnikom in Belo
• Cerkev sv. Miklavža na Beli
• Preval Slopi
• Jezero Biba (za ogled moramo nekoliko skreniti od poti)
• Planina Biba
• Krevlov mlin

Motnik - Čemšeniška planina (Velika planina)

Višinska razlika: 754 m
Motnik 451m, dom na Čemšeniški planini 1120 m, Črni vrh 1205 m
Čas hoje: 3h 30 min v eno smer, skupaj 7 ur.

Celodnevni izlet Pot nas vodi po razgibanem Posavskem hribovju, deloma po cestah, deloma po markiranih poteh. Značilna je razpršena poselitev z zaselki in samotnimi kmetijami, prevladujejo travniki, v višjih delih hribov pretežno bukovin mešan gozd.

Iz Motnika proti jugu in po cesti v klanec do Strmca. Na ovinku zavijete s ceste navzdol po stezi in se spustite do ceste pri Konfinarju, nadaljujete po cesti, za mostom desno in do glavne ceste Trojane-Vransko. Tu zavijete desno ob cesti in jo po 50 m prečkate. Po makadamu se povzpnete v Zlokarje, potem desno proti Polanjšku in skozi Limovce, pri Lazniku levo, na naslednjem križišču (pri Ovčji jami) levo in 200 m po cesti, potem pa po markirani stezi desno navzgor skozi gozd. Pridete na smučišče Prvine, potem po gozdni poti do Čoparjeve koče na Čemšeniški planini in po želji nadaljujemo še 20 minut do Črnega vrha.

Vrnete se po isti poti ali pa nadaljujete po grebenu Čemšeniške planine, se spustite do Presedlja in se mimo Petelinška vrnete do Ovčje jame v Zaplanini, potem pa nazaj do Motnika po isti poti, kot ste prišli gor.

GOSTINSTVO

Čoparjeva koča na Čemšeniški planini
PD Zagorje Najemnik: Helena Kropivšek
Tel: 051 306357
Odprto: 1.5- 30.9. razen ob ponedeljkih, 1.10.-30. 4. le ob sobotah, nedeljah in praznikih.
V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, pri mizah pred domom je 50 sedežev;
Ležišča 2x4,2x6,2x8, skupaj 36
Cena prenoašča 5-7 € na osebo

Druga izhodišča za Čemšeniško planino:

• Prvine - 45 min.
• Čemšenik -1 h
• Izlake-2h 30
• Trojane - 2h 45
• Ločica 3h 30
• Vransko 4h

Hrana: jabolčni zavitek, sicer pa enolončnice, juhe, koline, kosila po naročilu

Posebnosti: jabolčni zavitek, zeliščni čaj (24 vrst zelišč), luštrek