Višinska razlika: 397 m
Motnik 451m, MaLa Raven 670 m. Lipovec 848 m
Čas hoje: 2h 30 min do Lipovca, 5 ur v obe smeri.
Nezahteven družinski izlet. Povzpnemo se na hrib Lipovec, večji del poti poteka skozi gozd, ta se umakne travnikom le v Mejačevem grabnu,okoli Male Ravni na Lipovcu.
Iz Motnika se po cesti odpravimo proti jugu in se vzpnemo do Strmca. Pot nadaljujemo po asfaltirani cesti navzdol v Mejačev graben. Ko prispemo do ceste v dnu doline, zavijemo desno in nadaljujemo pot po dolini do Malih Raven. Nadaljujemo skozi vas, na koncu vasi pri križu zavijemo rahlo desno navzdol po kolovozni poti, ki se najprej spušča, potem pa v gozdu začne zavijati proti levi in se priključi Motniški regionalni pešpoti, kjer zavijemo levo navkreber in nadaljujemo do gozdne ceste. Tu zavijemo desno in po hodimo po cesti do odcepa za Lipovec, kjer zopet zavijemo desno in pred nami se odpre pašnik na Lipovcu. Nadaljujemo še 300 m do koče. Vrnemo se po isti poti.
Na Lipovcu vsako leto zadnjo nedeljo v avgustu priredijo pastirski praznik z zelo zanimivo tombolo, na kateri je glavni dobitek žival s pašnika - navadno konj, včasih tudi krava. Lahko se torej zgodi, da dobitek na svojem hrbtu odnese domov dobitnika. V ogradi na pašniku zarišejo na tla mrežo z oštevilčenimi polji, potem pa čakajo, da se bo »glavna nagrada« podelala. Ponosni lastnik postane tisti, ki ima nalistku številko polja »s kupčkom«. Na ta dan vsako leto tudi zakurijo »ogenjco«, tj. oglarsko kopo.
Kuharski recept malo drugače - kuhanje oglja
Od pomladi naprej do konca avgusta oglar pripravlja drva za kopo. Približno 10 m3 drv na gosto zloži in jih obloži s praprotjo in listjem, vse skupaj pa prekrije z zemljo. Kopo zavaruje z dvema spletenima obročema iz srobota, ki jo varujeta pred morebitnimi nalivi. Sredi kope je luknja, kjer zakuri. Drva morajo ves čas tleti, ne smejo pa zagoreti. Ves čas, ko oglje tli, v odprtino na vrhu kope oglar dodaja drva. Žerjavica počasi prihaja do vrha kope, spodaj v sredini pa nastaja oglje. Po 8-9 dneh oglar kopo razdre in oglje zasuje z zemljo, da se ohladi. Iz dobrih 10 m3 drv tako nastane 800-1000 kg oglja.
Zanimivosti:
- kapelica Strmec
- Lipovec
- Pastirski praznik
- Kuhanje oglja
Tukaj so bili včasih sejmi, Motnik je bil sejemski kraj in tudi Šentgodard in Kolovrat. Nekdo s tega predela, kdo je bil to,se ne ve, ampak nekdo je gnal v Kolovrat vole prodajat pa hčerko je gnal s seboj, a ne. In sta tam vole prodala. Ko sta se vračala nazaje hčerki dal denar in je rekel: "Na, denar pa ti vzemi, bom šel jaz brez."
In res, tam čez, čez tiste Jazme gor (jaz sem to slišal od Kojnška s Trojan, to je tisti ta star Kojnšk, ki je že pokojni), sta šla. Tista hiša še stoji. In je njega rokovnjač napadel on pa je samo zavpil otroku: "Bejž,bejž!" Otrok je leteli n je seveda šel k ta prvi hiši. K ta prvi hiši je šel! Tam je bila sama ženska doma. In pove, to in to seje zgodilo. "Ja, saj je v redu, kar pojdi v kamro in dol lezi, saj se bo ata že rešil!" Ampak očeta so ubili! Punca je bila pa že velika in je bila tam v sobi tako prestrašena, da ni mogla zaspati. Čez nekaj časa pride domov gospodar in pravi: "Enega hudiča sem ubil pa ni imel s seboj nič denarja." Pa pravi ona: "Tiho bodi, saj je denar pri nas. Je punca pribežala in ima ves denar." Ko je punca pribežala, je povedala, da ima denar pa to, a ne. Seveda je zdaj to slišala in se je še bolj prestrašila. V tisti kamri, kamor jo je gospodinja dala, da bi spala, je bilo okno. A skozi to okno ni mogla ven oblečena in se je mogla skoraj do golega sleči, da je lahko ven zlezla. Ampak je zlezla ven. Ampak to je pa še slišala: "Kako se je bova znebila?" Je pa rekel gospodar: "Najboljše, da peč fejst zakuriš, pa jo bova kar v peč porinila pa bo pogorela pa bo vsega konec." Ko je to punca slišala, je zbežala. In je proti Trojanam gor bežala. Tam nekje pod Trojanami pa je srečala orožnika, se pravi žandarja, takrat tudi biriča, in sta jo videla, ko pa je tako gor priletela. Pa sta jo vprašala in je punca povedala. Menda jo je kar orožnik v svojo pelerino oblekel.
Pa so šli nazaj dol. Potrkata. Odprla pa sta onadva, a ne, mož in žena. Ker je v peči gorelo, je orožnik vprašal: "Kaj pa zdaj na noč tako peč kurite?" "Ja," pravi, "dejžo imamo, dejžo." Tako so rekli, da kruh pečejo. "Ja, ja," pravi orožnik, "vemo, dejža je zdajle z nami prišla." In sta potem orožnika oba gnala in so stvar rešili.
To se je po pripovedovanju res zgodilo.
Clear 13 oC